Zalošče so majhna vas v spodnji Vipavski dolini, ki ima okrog petsto prebivalcev in ki slovi po vrhunskih vinih.

Zaloška cerkev

Vas leži jugovzhodno od Dornberka, ki je središčna vas okoliške kmetijske pokrajine, na nadmorski višini dvaindevedeset metrov. Spada pod občino Nova Gorica, ki je oddaljena petnajst kilometrov. Razprostira se po nizkem gričevju ob katerem teče reka Vipava. Ob asfaltirani cesti, ki pelje iz Dornberka v Selo, so strnjene hiše v položnem klancu .Večji del kraja, ki se imenuje Rojči, se nahaja na eni, drugi manjši del vasi Klemšeti, pa se nahaja na drugi strani ceste. Izhodišče vaške poti skozi Budihni in Saksid, pa pelje proti Braniku in Sežani. Vas ima ugodno prometno lego, saj se pri njem od ceste in železnice Nova Gorica – Sežana odcepita kraka proti Ajdovščini. Hrib Trstelj loči Spodnjo Vipavsko dolino od Kraške planote. Po bližnji Zaloški dragi, teče Zaloški potok, ki se izliva v reko Vipavo. Ime Zalošče je po neuradnih ustnih izročilih nastalo po imenu hčerke Zale, grofa Dornberga, ki je živel v Dornberku. Ta hčerka se je zelo rada sprehajala po teh gričih in dolinah. Zato je grof imenoval te kraje Zalošče, Zaloška draga, Zaloški potok, itd… V severnem delu vasi je še danes večja hiša Klemšetovih, v kateri je bil samostan v 17. in 18. stoletju. V tem samostanu so živeli menihi, ki so prišli iz Francije. Na griču je majhna cerkvica svetega Lovrenca iz 17. stoletja, poslikana s čudovitimi freskaZalošče iz Špeglmi, dve sta delo znanega baročnega slikarja Parolija. Pred cerkvenimi vrati je grobnica s kamnito ploščo in vklesanim besedilom Klemše 1662. Ta grobnica je za naš kraj velikega pomena. V njej je pokopan menih Adam Klemše, začetnik-gojitelj vinske trte, ter najstarejši znani prebivalec Zalošč. Stari zapiski opisujejo, kako je ta menih prinesel iz Francije trto in jo posadil prav na naše griče. Od tod so jo potem razširili po vsej Vipavski dolini in Goriških brdih. Pod cerkvenim pokopališčem, je tudi spomenik padlim v 1. svetovni vojni iz leta 1917.

Danes, je po naših gričih vsepovsod posejana vinska trta. Milo podnebje, nadmorska višina, ilovnata tla pomešana z opoko, vse to daje zelo ugodne pogoje za razvoj te rastline, ki rodi kakovostno grozdje. Ob vznožju gričevja pa so zasajeni nasadi breskev, hrušk in sliv. Nasadeso v veliki meri odvisni od namakanja iz akomulacijskega jezera Vogršček. Plodna zemlja daje dovolj koruze, fižola, krompirja in zelenjave.

Zaloška cerkev

Značilna lega in milo podnebje sta dala možnost, da se je v našem kraju zelo razvilo kmetijstvo. Velika prednost je v tem, da se ni naselila industrija in je ostala narava neokrnjena. Na vasi je tudi močno razvit tudi turizem, predvsem v obliki kmečkih turizmov in vrhunske vinske kapljice, iz pod rok naših vinarjev. Na nekaterih kmetijah, je možna tudi prenočitev.